www.terapije-svetovanje.com


Prejsť na obsah

VAŠA MNENJA IN VTISI

"V nekem trenutku sem se zavedla, da se nikomur ne morem zaupati o svojih problemih. Bilo me je sram, da ne morem obvladovati svojih težav, po drugi strani pa sem čutila, da je vsega preveč. Tudi s službo nisem bila zadovoljna, saj je bilo ogromno dela, nadrejeni pa so videli samo napake in nič drugega. Postajala sem vedno bolj žalostna, celo depresivna in počutila sem se tudi zelo osamljeno. Vedela sem, da tako ne bo šlo več. Stežka sem poiskala pomoč in najprej nisem pričakovala veliko. Vendar že po nekaj terapijah, mi je zopet »posijal sonček«. Danes vem, da ni nič hudega, če se znajdeš v težavah, hudo pa je, če ne poiščeš pomoči. Jaz sem jo, in na srečo sem naletela na strokovno usposobljeno in toplo osebo, ki ima popolnoma drugačen način dela, kot bi si prej predstavljala. Veliko sva se pogovarjali, pokazala mi je in me tudi naučila, kako se lahko rešim iz težav. Moje življenje se je spremenilo na boljše. Zavedam se, da je pred menoj še veliko dela, vendar zdaj tudi vem, da je vse mogoče."
Klara, 35 let


"Moški moramo skrivati strah in bolečino, pokažemo lahko edino jezo. Nisem želel biti več stalno togoten oče in tečen partner, saj so se odnosi v družini kar nekako ohladili. Z ženo sva se skoraj nehala pogovarjati, zato sva se skupaj odločila za terapije. Po terapijah se spet bolje razumemo in spet smo srečna družina."
Miro, 51 let








"Ko sem si zakomplicirala življenje, nisem več vedela, kako se bom iz tega rešila. Nikakor se nisem več razumela z možem, otroci so mi šli na živce in v svoji koži sem se počutila slabo. Po terapijah pri gospe Maji pa moram priznati, da se počutim boljše, odkar se ravnam po njenih predlogih."
medicinska sestra, 37 let


"Čeprav se mi je vedno zdelo, da sem zelo samostojna oseba, sem se v nekem trenutku »sesula«. Zaprla sem se vase, o svojih strahovih in problemih nisem razlagala nikomur, fantu pa tudi nisem hotela razlagati, ker me ne bi razumel, hkrati pa ga nisem želela obremenjevati. Odločila sem se iti na antropološko svetovanje, ker se mi je zdelo nekaj popolnoma novega in res je tako. Najprej sem bila sicer še nekoliko zadržana, a sem se na terapijah popolnoma sprostila in kmalu dobila tudi veliko poguma za vnaprej. Sedaj vem, da je treba čustva izražati, na primeren način seveda, da smo vsi ljudje. Predvsem pa je me presenetilo tudi to, kako sedaj lažje obvladujem vsa področja v mojem življenju, saj se znam postaviti zase in se tudi bolje znajdem v situacijah."
Sabina, ekonomistka



"Draga Maja,
rada bi se ti zahvalila za izčrpno pomoč. V pogovoru s teboj sem prišla do določenih spoznanj, kar je pomembno pripomoglo k rešitvi nekaterih težav in dosegu notranjega miru. Preko kvalitetnih in strokovno podkrepljenih pogovorov, ti uspe na nevsiljiv, a vendar odločen način, človeka pripraviti do spoznanja, da je pravzaprav vse v naših rokah. Predvsem ti uspe posameznika pripraviti do ugotovitve dejanskih želja, pri čemer na subtilen način nakažeš pravo pot, kako želje uresničiti v realnosti. Gre za povsem drugačen pristop, kot smo ga vajeni. Brez pridig, z nevsiljivim, a odločnim in strokovnim pristopom, ki na koncu pripelje do želenih rezultatov. Želim ti uspešno delo tudi v bodoče in se ti zahvaljujem za prinešeno „svežino" v pristopu do razumevanja samega sebe. Uspešno delo še naprej."
Aleksandra, 27 let, novinarka


"Pomoč mag. Maje Ilijavec sem poiskala, ko sem bila v hudi duševni stiski zaradi nevzdržne situacije v družinskem podjetju. Pomagala mi je razrešiti konflikte in razumeti vzorce, ki se ponavljajo. Ponovno sem našla notranji mir in zadovoljstvo. Kljub temu, da še vedno delam v družinskem podjetju, so se odnosi izboljšali, saj je pozitivna sprememba v meni vplivala tudi na ostale. Ne glede na težave, ki jih prinese življenje vem, da sem se sposobna z njimi soočiti.
Maji sem izredno hvaležna, da mi je pomagala najti pravo pot do sebe in obenem ohraniti dragocene družinske odnose."
Julija







"Imam popolnoma povprečno življenje, nobena od težav se mi sama po sebi ni zdela nič posebnega, a so se kljub temu kar nakopičile. Imela sem stres v službi, veliko dela z dvema šoloobveznima otrokoma in tudi z možem se nisva najbolje razumela. Kar naenkrat sem ugotovila, da ne morem več, saj mi je šlo večkrat na jok, menjavala sem razpoloženje in bila sem tudi zelo nepotrpežljiva. Sprva sem bila skeptična do kakršnihkoli terapij, a ko sem začela hoditi h gospe Maji, sem se takoj začela počutiti bolje. Težave sem začela lažje prenašati, saj sem se na terapijah naučila tudi to, kako si v nekem trenutku lahko pomagam tudi sama. Četudi imate pomisleke, svetujem, da se odločite in greste na terapijo, meni je danes žal edino to, da nisem tega storila že prej."

Mojca, 42 let




vse pravice pridržane:Inštitut za antropologijo

Naspäť na obsah | Späť na hlavné menu